torek, 14. julij 2015

A little bit about me ...

Morda je že katera opazila, da so nekatere blogerke posegle tudi po drugačnih objavah, v katerih so se podrobneje opisale. Ne vem, kakšno je mnenje o tem pri ostalih, vendar pa se meni to ne zdi nič napačnega. Kajti, če se za enkrat še ne uspemo spoznati v živo, pa lahko naredimo nekaj, s čimer se bomo na malo drugačen način pobliže spoznale. Sama sem v objavi 10 facts about me pisala o dejstvih, ki me najbolje opisujejo, tokrat pa sem se odločila za malo daljši spis.


Moje ime je Valentina, vendar me sorodniki in prijatelji večinoma kličejo Tina, Tinč, Tinka in še kaj bi se našlo. Pred kratkim sem praznovala 21. rojstni dan, po horoskopu pa sem rak. In ker so raki trmasti, sem v zadnjih letih to lastnost zaznala tudi pri sebi. Pravijo, da je trma dobra pri določenih mejah, sama se te meje skušam držati. Običajno trmarim takrat, kadar sem 100% prepričana, da imam nekaj prav, pa tudi takrat, ko želim doseči moje visoko postavljene cilje. Živim z mamo, z očetom sta ločena. Nimam bratov, sester, pač pa sem edinka. Moje sanje so, da bi nekega dne živela v lepi, majhni hiški, vendar nama tudi tu v bloku nič ne manjka. Moja mama je hkrati moja najboljša prijateljica. Vse si poveva, si zaupava, iskreni sva druga do druge ... hkrati pa sva res navezani. Živiva skromno in ceniva drobne stvari, med katere štejeva tudi lepe besede. Se mi zdi, da včasih nekoga bolj razveseliš z lepo besedo kot pa z darilom, za katerega si odštel kar nekaj denarja. Kljub temu pa se tu in tam rada razvajam, zato je za kakšno stvar potrebno odšteti nekoliko več denarja kot običajno, vendar kot pravim, to ni vsak dan, ampak enkrat na dva ali tri mesece. Samo enkrat se živi, tega se držim, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri. Opazila pa sem, da ima večina teh bolj znanih lepotnih in modnih blogerk fanta. No, jaz v to kategorijo ne spadam. Včasih mi gre na živce, ko me kdo od bližnjih priganja, da si ga naj že poiščem in z njim ustvarim družino. Hja, lažje je to reči. Morda je katera od vas že zagotovo imela fanta, za katerega ste menile, da je on tisti pravi, vendar pa ste sedaj skupaj z drugim. Spomini na prvo ljubezen ostanejo in živijo naprej, ne glede na to, koliko fantov je potrebnih, da spoznate, da je on tisti, s katerim želite preživeti vsak dan. Ampak mlada sem še, nikamor se mi ne mudi. Pred sabo imam še celo življenje. V prihodnosti bi zelo rada potovala - predvsem imam v mislih Ameriko (Kalifornija, L.A., Florida, New York), saj mi deluje čudovita dežela.


Osnovno šolo sem končala na Polzeli, nato pa sem se vpisala na I. gimnazijo v Celju, vendar sem se po 1. semestru prepisala na Gimnazijo Celje Center, smer predšolska vzgoja. Zakaj? Zato, ker obožujem delo z otroki. Za to ljubezen do njih se lahko zahvalim moji mami, ki je imela v varstvu že kar nekaj otrok, le-ti pa se še danes kot starejši ''otroci'' radi vračajo k nama. Na tak način sem se seznanjala s samim delom, zato sem menila, da bo poklicna usmeritev zame veliko boljša, saj bom tudi od tam odnesla nekaj prakse. Po 4 uspešnih letih srednje šole pa sem bila sprejeta na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, seveda smer predšolska vzgoja. Prvi letnik mi je bil veliko bolj zanimiv od drugega, saj smo v prvem bili več v stiku z otroki, medtem ko se mi zdi, da je v drugem bolj prevladovala sama teorija. Tako me zdaj čaka še zadnji letnik, v katerem upam, da bom uspela še istočasno narediti diplomo. Po končanem faksu bo moj naziv diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Kar ne morem si predstavljati, da bi čez leto ali 2 bila že zaposlena v vrtcu, saj gre čas res tako zelo hitro. Vendar pa moja želja ni samo, da bi nekoč delala z otroki, pač pa si želim tudi poučevati. Zato sem nameravala delati diferencialne izpite za muzikologijo, ker obožujem glasbo, hkrati sem tudi glasbenica, saj imam končano nižjo glasbeno šolo iz klavirja. Kljub temu ugotavljam, da je smer res zelo težka, po vrhu tega je izpitov kar nekaj. Zato sem začela razmišljati o pedagogiki, ki mi je postala blizu že v srednji šoli. In ker sem po naravi organiziran tip človeka, sem se o tej smeri začela zanimati, zato sem s pomočjo interneta dobila glavne informacije. Vsekakor se zna zgoditi, da bom po končani fakulteti v Ljubljani nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Mariboru. Mislim pa, da mi bo letošnje poletje ostalo v spominu ravno zaradi dela. Namreč, sprejeta sem bila za vzgojiteljico v otroški koloniji, ki poteka v Baški. Čez slab mesec se bom tako na morju družila skupaj z otroki in ostalimi vzgojitelji celih 10 dni. Se že veselim!

Rada imam kozmetiko! Zato je tudi nastal moj blog. Od kar sem začela pisati, se moja zbirka kozmetike samo veča in veča. Počasi bom mogla najti tudi ustrezen prostor, ki bo predstavljal moj mini make-up kotiček. Zadnje čase sem obsedena s svinčniki za ustnice, postali so mi skorajda boljši od šmink. Tudi po paletah za senčenje vek rada posegam, še zmeraj pa se učim delati malo drugačne make-up looke. Če bi morala izbrati tri lepotne izdelke, brez katerih ne morem, bi to bili tekoči puder, suhi puder in maskara. Poleg kozmetike pa rada ustvarjam, kadar je debata o hrani. Na moji Facebook strani Okusna kuhna objavljam recepte, kjer so predvsem v ospredju sladice, tako zdrave kot tudi malo manj zdrave.

Drugače sem čisto preprosta punca. Nisem vzvišena, ker sama tega pri ljudeh ne maram. Sem zelo ljubezniva, hitro se navežem na koga, pa tudi čustvena sem. Če občutim veselje, se bom res glasno smejala, če pa občutim žalost, me ne bo sram spustiti kakšno solzo. Še zmeraj delam na samozavesti. Ta je moja največja težava, saj je nikakor ne morem pridobiti. Težava je v tem, da moram najprej sprejeti sebe takšno kot sem, vendar se ne morem. Po navadi je skorajda vsak človek ponosen na eno svojo stvar. Jaz na žalost nisem. Nisem zadovoljna s svojim videzom, ob živce me spravljajo mozolji na obrazu, ki se jih kar ne morem znebiti. Da ne govorim kakšno je stanje zdaj med poletjem, ko dobim še ''vročinske'' mozolje. Potem je tu postava. Hja, sicer nisem ne suha ne močna, ampak vseeno nimam motivacije, da bi si izoblikovala kakšen določen del telesa. Po vrhu še kot sem omenila, živim v bloku, kjer imamo poleg vročine še savno in v takšnem res ne morem telovaditi, saj iz mene teče ne da bi kaj sploh delala. Sicer sem v začetku študijskega leta hodila v fitnes, ampak ja, motivacije kar nimam in nimam. Kljub temu, če bi morala izpostaviti eno stvar na meni, bi potem to bil nasmeh. Zelo rada se smejim in kot ste že opazile na drugih socialnih omrežjih, običajno objavim fotografijo z mojim velikim nasmeškom. Tako sem videti malo manj ''čudna''. Vseeno pa me pri nasmehu zmotijo zobje ... Naj vam povem, da sem zobni aparat nosila dolgih 12 let! Sprva sem 9 let nosila navadni aparat, potem pa se je ortodont upokojil, nadomestila pa ga je prijazna, mlada ortodontka, ki mi je takoj priporočala fiksni aparat. Nosila sem ga 3 leta, za tem pa sem zopet dobila navadni aparat, češ da mi bo pomagal, da bodo zobje ostali na mestu in da se ne bodo ''pomaknili narazen''. Spodaj sem sicer dobila žico, ki se prilepi za zobe in se ne vidi, zgoraj pa mi je ni hotela dati, ne spomnim se več zakaj ne, vendar bi bila ta žica veliko boljša rešitev. Navadnega aparata tako nisem več želela nositi, ker sem imela že vsega skupaj dovolj ... Kako bi se ve počutile, da bi 12 let nosile aparat in potem, ko že mislite, da je vsega skupaj konec, izveste, da morate navadni aparat nositi še 3 leta?! Hvala lepa. Z njim sem vztrajala pol leta, potem pa sem ga dala stran. S tem so se mi posledično zobi ''pomaknili'' sem ter tja. Ampak vseeno, v 1. razredu sem imela grozne zobe. Zato vse skupaj veliko pripomore k moji samozavesti. Zavedam se, da nihče ni popoln, vsak ima napake, ampak vseeno, še zmeraj se ne počutim najbolje v moji koži. Morda bo nekoč drugače, ko bom redno zaposlena, imela družino, ki me bo sprejela takšno kot sem, z vsemi mojimi napakami, do takrat pa ... bomo videli!

Kljub temu rada blogam, čeprav šele od konca decembra lanskega leta. Pred tem sem spremljala že kar nekaj blogerk in ravno njihove objave so mi dale pogum, da se tega lotim tudi sama. Vsekakor imam manj izkušenj, nisem tako dobra kot punce, ki blog pišejo že nekaj let, kljub temu se še učim. Mi je pa všeč, da za lepotne blogerke večkrat organizirajo dogodke, saj se tako punce spoznavajo. Tudi sama zelo rada spoznavam nove ljudi, nikoli ne veš, morda se česa od njih naučiš. No, s tem bom počasi spis tudi zaključila. Za na konec pa sem dodala bloge, ki sem jih začela spremljati pred pisanjem mojega bloga, hkrati pa vam priporočam, da se kdaj malo ''sprehodite'' po njihovih blogih, saj so meni osebno res dobri.

1. Petra - Adjusting Beauty  
2. Eva - Elatitude 
3. Katja - Viva la vida 
4. Sandra - Keep Calm and Wear Lipstick 
5. Tatjana - Taya 
6. Simona - Beauty of a Lemon 
7. Jasna - Jessie Fairytale 
8. Aleksandra - Aleksandra Rose 
9. Aleksandra - Angel Beauty 
10. Tanita - Tanita Weith 

Izbrala sem 10 blogerk, katere sem začela brati preden sem se tega lotila tudi sama. Do zdaj se je ta lestvica zagotovo podaljšala. Upam, da katero od vas kdaj tudi spoznam, saj delujete vse zelo v redu punce. Vsekakor pa se bom trudila, da bom redno objavljala kot tudi z vami delila mnenja. Moj blog bo po večini še naprej temeljil na lepotnih izdelkih, vendar pa se bo tu in tam zagotovo našla še kakšna drugačna objava.

Želim vam lep, s soncem obsijan torek!

xoxo

39 komentarjev:

  1. Lepo napisano :) <3
    Sicer se pa ne sekiraj glede fantov, tudi jaz ga nimam, pa mi čisto nič ne manjka :P
    In pa hvala za omembo :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala <3 Včasih je boljše, da je tako kot je, vsaj na živcih prišparamo :P Ni kaj!

      Izbriši
  2. Odlicna objava, Valentina. :) si super punca in sva veseli, da te poznava. :*

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala in enako! V kratkem se zmenimo za druženje in kakšno pijačko v Lj :*

      Izbriši
  3. Super objava, sem jo z veseljem prebrala in res je dobro napisana :)

    OdgovoriIzbriši
  4. hvala za omembo ! :)
    haha je pa smešno, da ja...kot si napisala nas ma veliko blogerk fanta (tudi jaz)..fun fact: me je zadnjič mam začela preganjat zakaj mam še skoz istega :D
    včeraj pa sem sama opazila, da odkar sem začela bloggat se je moja zbirka povečala za 2-3x ! :O pa še vedno nimam prav "svojega kotička".
    Tudi jaz sem dolgo nosila aparat, tudi nekje 10 let..podobni problemi kot pri tebi in isto nošenje tako da sem zdaj spet na navadnem aparatu, ker se mi je en zob pomaknil nazaj..tak mi gre že na živce vse ! :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ni za kaj! :) Hehe sej to se pol opazi, ko si z njim že par let, še posebej, ker gre čas res hitro in se ti zdi kot da je blo včeraj, ko si ga spoznala. No ampak mislim, da se ga je pametno držati :P Ja ane, jaz sem prej imela menda 2 šminki, maskaro, puder in rdečilo, zdej je pa zgodba že čisto drugačna :D Joj ene majo res lepe mejkap kotičke, se kr zaljubiš :D No, potem se razumeva :/ čeprav mojim zobem baje ni pomoči :( Je kr problem, ko se ti glih en zob ali dva pomakneta in potem spet ''jovo na novo'' :)

      Izbriši
    2. jaz mam svojo omarco oziroma prostor za ličila..nimam pa lepe mize za ličila itd, ker tako nimam dobre svetlobe za ličenje v sobi :)
      no meni se ne zdi, da bi ti imela fejst premaknjene zobe..tud pri meni se to ne opazi tak fejst,
      definitivno pa je boljše kot prej ane ? :)

      Izbriši
    3. Mam enak problem :/ tak, da mam tudi v teh škatlicah pa omarcah vsepovsod neki, potem pa iščem in iščem pa kr ne najdem :D V bistvu imam problematična ravno sprednja zgornja zoba ... imam majhno čeljust, že to so mi spulili 4 stalne zobe, da je sploh za ostale kaj prostora in očitno ju je ''žulilo'', pa sta rajši šla mal naprej :D Ampak ja, fuuuul boljše. Pred aparatom so meni stalni zobje rastli na nebu, je blo res ''defektno'' za vidit :/ Čeprav tudi pri tebi se tisti en zob ne opazi :)

      Izbriši
  5. Super post, me veseli, da si se odločila spisati to objavo. Mislim, da imamo tako blogerke kot bralke rade take poste, da se malo bolje spoznamo med sabo. :) Upam pa, da se res kmalu spoznamo, če ne prej, na blogerski konferenci oktobra. ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, se čisto strinjam :) V vsakem primeru se mi zdi, da je blog kot neka manjša različica dnevnika, zato se mi ne zdi čisto nič narobe, če kdaj napišemo še kaj o sebi :) Tudi jaz, če res ne prej pa oktobra!

      Izbriši
  6. Zelo lušten zapis, res mi ga je bilo v užitek prebrati, te že nekaj časa prebiram in so take malo bolj osebne objave res fajn :). Najbolj iskrive se mi zdijo :). Mogoče samo še moj pogled oz. izkušnja- samozavest pride z leti, ne toliko z zaposlitvijo (jaz je nimam,pa sem stara 28), fantom ali zunanjimi dogodki, tudi to seveda prispeva svoj delež, ampak bolj s tem ko odkrivaš samega sebe, svoje močne plati, sprejmeš slabše.. Je pa itak tako, da vsak ima kaj, kar mu gre pri njemu blazno na živce in bi to želel spremenit.. Ampak se mi zdi da tudi takšne stvari sčasoma lažje sprejmeš..
    Ni dolgo nazaj, a pri 21-ih sem vseeno imela precej manj samozavesti kot zdaj npr...

    Pa vsekakor si ZELO simpatična punca in s super objavami, bom počekirala še tvojo kulinarično Fb stran :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, imaš prav :) Vsekakor tudi jaz mislim, da bom vse skupaj z leti ''odkrila''. Drugače pa najlepša hvala za tako lepe besede. Se vidi, da ti je psihologija res zelo blizu in da kljub temu, da nisi andragoginja, znaš z besedami pri ljudeh :)

      Izbriši
    2. Sem sedaj prebrala Sarin komentar in moram ti povedati, da se čisto strinjam z njo. Samozavest pride z leti, ko malce bolj spoznavaš sebe in verjemi, da ti bo tudi blog pri tem precej pomagal. Sama sem bila včasih tudi zelo nesamozavestna. Saj ne rečem, da sem sedaj zelo, še vedno sem sramežljiva, imam pa dosti boljšo samozavest kot včasih. Vem, da sem zaradi svoje sramežljivosti imela težave v OŠ, bila sem bolj zaprta vase - sicer sem imela prijateljice, ampak vedno sem imela težave pri spoznavanju novih ljudi ipd. in nisem se rada vključevala v razne krožke, niti nisem rada nastopala, sem pa zaradi učiteljev morala sodelovati pri raznih krožkih ipd., česar nisem ravno marala. V SŠ sem bila še vedno ista, s prihodom na faks pa so se stvari malce izboljšale, ampak po mojem mnenju mi je najbolj pomagal blog. Na začetku sem objavljala večinoma nohte, ful nisem hotela dosti pisati o sebi, niti objavljati svojih slik, ampak sčasoma sem pridobila neko zaupanje vase in mi objavljanje slik sebe, pisanje o sebi več ni bil tak problem. Mi je malce pomagala tudi služba, kjer sem bila stalno v stiku z ljudmi, kjer sem morala sama prevzeti določene odgovornosti in kjer sem morala verjeti vase, da bom dobro naredila. :) Tako da mi verjemi, kot je rekla že Sara, samozavest bo prišla z leti in boš videla, da bo čez čas dosti boljše. ;)
      Pa v prejšnjem komentarju sem ti čisto pozabila napisati, da imaš prekrasen nasmeh, tako da se čim več smej. <3

      Izbriši
    3. Verjamem :) So mi tako tudi drugi govorili. Sem pa začela opažati manjše spremembe. Meni osebno se mi zdi, da so mi najbolj pomagale kakšne promocije, na katerih sem delala, saj sem tam morala ljudi povabiti k sebi in jim znati svetovati, kaj je zanje najboljše. Vsaj od takrat se mi zdi, da sem dobila nekaj malega več samozavesti. Čeprav sramežljiva sem še zmeraj skorajda enako :) Sem bila pa tudi jaz tako kot ti v osnovni šoli zaprta, nisem se želela izpostavljati, biti v središču pozornosti ... Na faksu zdaj je pa drugače, saj je čisto drugačen princip dela kot pa v OŠ in SŠ. Tu je veliko samostojnega dela, kakšnih govornih nastopov ipd., in hočeš, nočeš, ne smeš pokazati, da ti je ne vem nerodno ali kaj podobnega. Je pa res, da običajno mojo majhno samozavest kdo hitro ''podre''. Ampak se še učim, da se ne smem pustiti prizadeti. Čeprav je velikrat lažje reči kot pa to tudi narediti.

      In tudi tebi hvala za tako lepe besede :) Ti pa še naprej objavljaj svoje slike, ker tvoje mejkape naravnost obožujem. Enkrat bi morala izvesti kakšno delavnico, jaz bi zagotovo prišla, ker sem na tem področju še zmeraj šibka. Pa tudi tvoje manikure so mi všeč. Ma vse mi je všeč <3

      Izbriši
  7. Najprej kot sem že napisala na facebooku, naaaajlepša ti hvala za omembo, mi veliko pomeni! ^^
    Zdaj pa da malo pokomentiram napisano :D
    - Čeprav si malo mlajša od mene, bi se lahko spoznale na Kajuhu, če bi ostala :D te pa razumem, tudi sama sem se hotela prepisati, pa nisem zbrala poguma tako da thumbs up za to potezo!
    - tudi jaz imam fanta :P je pa isto rak kot ti,tako da poznam to trmo, je prav simpatična!
    - jaz bi tuuuuudi šla v ameriko! Najraje kar z avtom roadtrip od New Yorka do L.A.,tako se mi zdi da dodobra vse vidiš/spoznaš
    - moja mami je vzgojiteljica v vrtcu že 30 let in moram reči da je to veliko težji poklic kot bi si marsikdo mislil :D jaz osebno ne bi bila za to ker imam slabe živce :/ ampak pri tebi vidim da bi bila odlična!
    - še tu se moram strinjati, meni vedno bolj svinčniki nadvladujejo šminke :P
    - najbolj od vsega pa te razumem glede samozavesti, pri meni je tako nizko povzročila moja višina, ampak jaz se borim s tem(tudi s profesionalno pomočjo) že vrsto let pa nič ne pomaga :/ ker konc koncev moraš itak sam pri sebi ''razčistiti'' in se sprejeti. Vem tudi kako je če te jezijo zobje, bi morala imeti aparat pa ga nisem hotela nositi in zdej imam kar imam -.-

    Drugače pa SUPER objava, nikoli več ne napiši da si ''čudna'', imaš PRELEP nasmeh in pri tako lepem in iskrenem nasmehu verjemi da nihče ne opazi če je kakšen zobek drugačen.
    Že preko interneta oddajaš super pozitivno energijo in upam da se kdaj spoznamo v živo!

    P.S. Oprosti za najdaljši komentar ever :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ni kaj! :) Najprej, ko sem ga zasledila, sem si rekla: Ta je pa ziher Američanka, pa sploh ne vem zakaj mi je to prišlo na misel :)
      Na Kajuha si hodla? :) Ah js sem takrat imela en kup družinskih težav, preveč sem bla pod stresom in več kot sem se učila, slabše je blo. Zato sem se tudi prepisala, ker nisem hotla zapravit leta pa še povrhu ne vem, zakaj se nisem že na sam začetek vpisala na predšolsko :) Ja trma zna bit včasih simpatična, se strinjam. Ej js istooo, če ne zdej pa pol, ko bom dinarčke služla :P Ooo mamo vzgojiteljico imaš, noro. Je pa res. Marsikdo misli: Eh kok je to lahek poklic, pa niti ni ... Svinčniki so pa tudi zadnje čase top! Joj bi ti z veseljem dala kakšen cm, če bi lahko, sama sem si vedno želela biti manjša :/

      Reeeees hvala za vse lepe besede! <3 Tudi ti oddajaš neko tako lepo, posebno energijo, pa te tvoje outfite reeees obožujem. Upam, da boš enkrat postala kakšna modna oblikovalka :P ker ''zažigaš''!!! <3 Jaaaa, še posebej, ker pa midve res ''daleč'' živiva :P

      Izbriši
  8. Hvala za uvrstitev! :) <3

    Ahhh, tole z ortodonti te čisto razumem (verjetno nisi vedela) sem tudi jaz navadni aparat ki mi ni nič popravil zob nosila 6-7 let in potem smo se odločili doma da investiramo kar ogromno vsoto denarja v moj nasmeh - dobila sem stalni aparat (snela sem ga oktobra, haha vidiš na slikaj se prej ne smejm!) pri zasebni ortodonti, ampak je bilo vredno! :)

    Ti se kar smej! <3

    Vem kako je če nisi samozavesten glede zob, ampak imaš čisto lepe, res ni razloga da bi se jih sramovala!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ni za kaj! :)

      Ja ti navadni so bili res kar nekaj, ampak tile stalni so pa naredili nek napredek. Drugače pa zanimivo, nisem vedela, da si ga imela. Sem mislila, da imaš že skos tako lepe zobe :) Razmišljam pa tudi jaz, da bi odštela nekaj denarja, da mi jih nazaj popravi :/

      In hvalaaa za lepe besede <3

      Izbriši
    2. Ah kje, res sem pretrpela kar nekaj za tale moj nasmeh. Saj veš, kako te otroci zmerjajo ker nisi "popoln"... se mi je kar poznalo na samozavesti.

      Ampak sem res vesela (saj vidiš da se skos smejim haha!) da sem zdaj to uredila, je pa kar drago res...

      Ampak si kul, jaz sem mela sprednje dva kriva in je to najhujše... če so zadnji itd. se skrije :D

      <3

      Drži se bejba! :)

      Izbriši
    3. Tudi jaz, te čisto razumem :/ Jaz imam pa ravno sprednja dva preveč naprej, škoda, da nista to zadnja, da se ne bi vidlo :) Jaaaa ej, res maš lep nasmeh, se vidi, da si (sigurno) pozitivna oseba z veliko energije <3

      Izbriši
  9. Definitivno objava na mestu :) Držim pesti, da čimprej in uspešno končas faks, zaključiš diplomo (in nato še magisterij) in najdeš delo, ki in kjer te bo veselilo :) xx Maja

    OdgovoriIzbriši
  10. Pohvale za objavo. Z veseljem sem prebrala in te očitno tudi bolje spoznala :) Tvoj opis se meni čisto sklada s tvojo podobo. Vedno nasmejana na slikah. :)
    Zbirka makeupa se ti bo še kar večala. To bloganje vzpodbuja navdušenje nad kozmetiko - če je to dobro za tvojo denarnico ne vem, zagotovo pa je dobro za dušo, če imaš tako rada kozmetiko kot jaz ;)
    Glede samozavesti se popolnoma strinjam s Saro in Tatjano. Res pride z leti. Nekako se sprijazniš s tem kar imaš in vidiš stvari v drugi luči.
    Te pa verjetno najbolj razumem glede nasmeha. Jaz imam še zdaj nametano čeljust z preveč zobmi in na žalost niti še nisem prišla do aparata. Si pa vedno mislim, da ko bom imela redno službo bom pa že našla čas tudi za to in bodo enkrat moji zobje tudi "normalni". Se pa ravno bojim tvojih izkušenj, da bom morala dolgo nositi aparat in še potem mogoče dlje, kot bi bilo treba :/

    Najlepša hvala za omembo :). Sem vesela, da smo te vse opogumile k pisanju bloga in sem prepričana, da ti bo večkrat kakšna blogerka polepšala dan, kot ga meni. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, sem se odločila, da se malo razpišem :)

      Se jo je v slabem letu res kar nabralo, kar mi je super. Mislim, da je ne bom nikoli imela dovolj :) čeprav ja, trenutno sem v ''stanju'', ko sem se odločila, da ne bom zapravljala, saj na žalost nisem uspela nikjer dobiti dela, moram pa nujno privarčevati za druge stvari :/ Tako, da vseeno upam še na kakšno delo, da bom spet lahko malo zapravljala :)

      Delam na tem, da se sprijaznim s tem kar imam, ampak seveda gre to pri meni bolj počasi. Sem pa skorajda prepričana, da bo stanje čez kakšnih 5 let drugačno kot je zdaj :)

      Z zobmi je pa res kar problemov :/ te čisto razumem, meni zdaj še po vrhu rastejo modrostni zobje, ampak zanje je pa baje kar dovolj prostora ... Je pa res, da če si jih želimo popraviti, bi bilo potrebno odšteti kar nekaj denarja. Sama sem tisti stalni aparat dobila, ko sem bila še mladoletna in mi ni bilo treba plačati, tako da sem po eni strani kar jezna, da nisem za njim vztrajala še z navadnim aparatom. Bi pa tisti 2 leti že preživela :/ Ampak ja, tudi jaz sem enakega mišljenja. Sem tudi razmišljala, da se bom, ko bom dobila redno službo, nazaj spopadla z aparatom, ampak potem pa spet razmišljam o tem, kaj pa, če ga bom morala nositi dlje kot so mi ''obljubljali''.

      Ni za kaj! So mi pa tako tvoji kot Tatjanini makeup looki čudoviti. Večkrat sprobam tudi sama kaj podobnega ustvariti kot sta vidve :)

      Izbriši
  11. Odlična objava! Ne spremljam te prav dolgo, mi pa je bilo vseeno prebrat tale sestavek, da te malo bolje spoznam. Z ortodonti je cel križ, jaz sem tudi dala skozi relativno dolgotrajno "zdravljenje", najprej z dudo (ki bi jo lahko komot zabrisala v smeti, ker ni bila koristna), potem s snemljivim pa še s stalnim ... Mislim, da bi morali te žičke vsaki osebi dat tudi na zgornje zobe, ker ni fore, da toliko let nosiš fiksnega, potem pa se ti spet postavijo na napačna mesta, ker niso fiksirani. Bleh. Kakorkoli, jaz sploh opazila nisem, da nimaš popolnoma ravnih zob. Velikokrat je tako, da sama pri sebi take stvari ful bolj opaziš, ker jih pač vidiš 24/7, drugi pa niso tako pozorni oziroma stanje pri tebi ni tako hudo. :)

    V glavnem, super blog imaš in ga bom še naprej z veseljem brala!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz dude nisem imela, sem imela pa neko ''bradico''. Pač, na brado si jo pritrdil in jo zaprl nekako čez glavo, zgledalo je kot kapica, ampak to ni bilo niti malo koristno. S tem so mi spodnjo čeljust prestavili naprej, zato se mi npr. s stranskega profila vidi, da imam brado naprej. Glede žičk pa ne razumem, zakaj mi je ortodontka dala na spodnje zobe, na zgornje pa snemljivi aparat. Žico imam zdaj že 5 let, se mi zdi, mogla bi jo nositi 3 leta, tako da zdaj bom počasi šla h njej, da mi jo odstrani. Ampak me pa res jezi, da je stanje takšno kot je. Je pa res, tako kot si napisala, vsak posameznik je pri sebi bolj pozoren kot pa ostali.

      Hvala :)

      Izbriši
    2. Meni so tudi morali popravit ugriz (spodnjo čeljust naprej), ampak mi ni bilo treba nosit kapice, samo fiksni aparat + gumice. Dala pa mi je žički zgoraj in spodaj + snemljivi aparat zgoraj. Ceu žur! :D Držim pesti - upam, da se ti uspe lepo zmenit z ortodontko. ;)

      Izbriši
    3. O srečnica :( Jaz sem zaradi te ''brade'' tako nesrečna :/ No ta žička je res dobra stvar, škoda da je meni ni želela dati. Hvala in enako :)

      Izbriši
  12. Zelo mi je všeč ker si si vzela čas in malo več napisala o sebi, z veseljem mi je bilo brati! :) Sploh mi je pa všeč ker si odkrita :)

    Luštna objava!
    x, Katja

    OdgovoriIzbriši
  13. Zelo dobra objava, tudi meni se ne zdi nič takega narediti malo drugačno objavo in povedati še kaj o sebi. Take objave so več ali manj samo plus saj si zdaj lahko, tisti, ki te osebno ne poznamo, bolje predstavljamo kdo je ta Valentina. ;)
    Drugače pa po opisu sodeč si ena super oseba, upam, da te kdaj spoznam tudi v živo. :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala Larisa!! <3 In enako, mogoče se pa kdaj :)

      Izbriši

Thank you for all your lovely comments!